Zgodilo se je 1x nekoč nepričakovano...da sem se zaljubila...a prav tako nepričakovan je bil konec te ljubezni...ne pričakujemo da bo nekdo vstopil v naše življenje...ne pričakujemo da bo odšel...vedno se nekaj, nekje zgodi tisto...nepričakovano!!
''Ma jebeš vse ti to Lola!'' pravi A.
Rada ji pripovedujem o svojem življenju. Zaradi njene živahne, igrive ter zelo direktne iskrenosti, jo moraš imeti rad...kljub dolgemu jeziku...jo obožuješ!
''Ko že misliš da si obdelala že vse bedake tega sveta, evo....pade z Marsa še en debil ter prileti s tičem direkt nate!''
''Joooj A., besede!''
''Če ti je nerodno pejt v samostan biblijo brat! Tole so resni pogovori, ki jih premorejo samo retardirani umi!'' v hudičevem tonu zrecitira A.
''In to še ni vse Lola! Ta bedak na zemljo potem povabi še vse svoje bedaste prijatelje! In to ko se začne razmnoževati...o Isuse...Lola, ni nam pomoči!''
''Vedno nasedem, A. Vedno verjamem besedam in iščem dobro v ljudeh! Vedno se prepustim toku življenja ter upam da me bo pripeljalo v nekakšen lep svet, a me vedno znova in znova odvrže v neko gnojnico!''
''To pa zato, ker si tako zelo želiš ljubezen, hrepeniš po njej! Želiš si biti ljubljena. Saj vsi to hočemo, a počasi Lola, ljubzen se ne zgodi pod prisilo! Daj si čas, še vedno nisi prebolela njega. Ne išči nekoga ki ti bo pomagal pozabiti preteklost. Najprej jo moraš pozabiti in preboleti sama in šele potem pojdi in si najdi nekoga ki te bo vreden!''
Nekdo ki me bo vreden...le kako bi, le kako bo lahko nekdo ljubil in osrečeval nekoga, ki ima razbito srce in uničen um...mogoče pa ni problem v vseh teh bedakih...mogoče je problem v meni...mogoče me enostavno ni možno ljubiti!