VOŽNJA Z BICIKLOM MED OBLAKI (Kdo je Lola James?) ''Za vse je kriv penis!''

Buljim skozi okno vsa zdolgočasena…po letih pestrega življenja je stanje dolgočasnosti kot udarec po nagi riti- skrajno neugoden, a rahlo razburljiv. To je idealen čas, da se poglobim vase, razčistim s svojimi zmešanimi čustvi in si uredim življenje! Čez eno uro me čaka moj psihiatrič in spet me bo moril z vprašanji o poznavanju same sebe in zakaj se ”nimam rada”….A moj psihiatrič je faca, pravi namreč, da naj bi moje uničujoče stanje bilo povezano z moškimi- to je strokovno mnenje! Prosila sem ga, če mi lahko izda potrdilo o tem, da lahko vsak vidi, da je za mojo norost kriv osebek z jajci in penisom. Da znoriš zarad kurca, hja, ta pa je dobra! Potrdila seveda nisem dobila, dobila pa sem povabilo na še eno seanso… Ko pešačim lagano američki po čist preveč natrpanem pločniku, se vprašam za koji K! sploh hodim k psihiatriču??! In potem se spomnim na mojo prekrasno mati, ki je tako pretiravala z zaskrbljenostjo za svojo edino hčer, da mi je po hitrem postopku zrihtala napotnico! Prizor, ko me je s kuhovnico v eni roki in napotnico v drugi roki lovila po bajti, mi bo za večno ostal v spominu. In kaj lahko dekle naredi, ko jo mati ujame v kotu, porine napotnico v roke in s kuhovnico pritisne ob goltanec in z izbuljenimi očmi prbije: ”Mala ne me jebat in spizdi k dohtarju!!!” In tako zdaj že drugo leto zapored nejevoljno hodim k stricu z črno brado in šarmatnim pogledom. In ko čakam na zeleno luč na semaforju kot vsak dobro vzgojen pešec, na drugi strani ceste v lokalu sedi ON! Za trenutek pozabim dihat, bitje srca je močnejše od hrupa realnega sveta in v želodcu se tepeta ljubezen in sovraštvo! Prižge se zelena luč! Ljudje odhitijo čez zebro a jaz še vedno stojim tam…ritensko se pomikam nazaj in…zbežim!

Oh jebemti! To bo spet ena dobra zgodba za mojega psihiatra!